Njuna zgodba, obnova. Poljubi z okusom čunga lunge. Poljubi z okusom viskija in vina. Poljubi z okusom čokolade. Poljubi z okusom kave. Poljubi, brez okusa, ampak z aromo ljubezni. Poljub.

Bil je zima, ona poletje. Najlepše sta se imela spomladi, jeseni sta si pavzo vzela.

S hitrostjo 300.000 km/s je treščil vanjo in ji narisal nasmeh. Sončni žarek kot drugi, ampak ona ni bila več ista. Pomlad je v njej nekaj premaknila, jo spremenila.

Njuna ljubezen je prišla kot marčevski sneg. Prišla je, ko so že vsi pričakovali toplino prihajajoče pomladi. Upali so, da se ne bo obdržala. Kot marčevski sneg.

Rad se vračam k njej. Všeč mi je njen vonj. Diši ženstveno ... Spontano, sveže, pomladno, divje in pomirjujoče.  Diši po domu. Rad se vračam domov.

Bolel jo je hrbet, zapestje desne roke, biceps na levi in obe koleni, ampak se ni pritoževala. Meteorološka pomlad je bila v razcvetu in dovolj je odlašala. Zimo bo iz stanovanja pregnala, tudi če bo v smeti zato odletelo pol skrbno nabranega imetja!

Meliti smo zaupali. Tolsta ženska, nam je stregla že vsaj 20 let. Prijazna, "še eno rundo" je vedno odobrila in prekinila vsak prepir. V njeni izmeni ni bilo pretepov. Vsako leto je par gostov izgubila. "Nehali so pit," nam je z nasmeškom potožila.

Za valentinovo so gesto Ljubezni pričakovale. Od njega je niso dobile. Bil je po starem. On je ljubil za gregorjevo.

“Odkar sem s tabo, letim!” “Mene pa pristanek skrbi ...” “Če bi se ptiči sekirali s pristankom, ne bi nikoli vzleteli.”